Prve omembe o ustanovitvi gasilskega društva na Godešiču najdemo v zapisih župnijske kronike iz leta 1913. Misel o ustanovitvi se je pojavila že leta 1908, a na ustanovnem občnem zboru niso uspeli izvoliti upravnega odbora. Kasneje leta 1911 so z izvolitvijo odbora uspeli ustanoviti gasilsko društvo. Ustanovitveni občni zbor je bil 2. aprila 1911. Že 15. aprila pa so se včlanili v Zvezo gasilskih društev v Ljubljani. Društva so bila takrat povezana v okrajne gasilske zveze po sodnih okrajih. Okrajne zveze in z njimi vsa društva pa so bila povezana v Deželno zvezo gasilskih društev na Kranjskem. Od leta 1910 se je ta zveza imenovala Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem.
Kaj kmalu zatem so kupili štirikolesno ročno brizgalno. Blagoslov brizgalne je bil 6. avgusta 1911. Niso pa imeli še prostora kamor bi brizgalno spravili. Že na drugi seji upravnega odbora je bil podan predlog za gradnjo gasilskega doma ampak zaradi dolga, ki so ga pridobili z nakupom ročne brizgalne z gradnjo niso pričeli do leta 1914. Čeprav dolg za brizgalno, ki so ga najeli pri Mestni hranilnici v Škofji Loki še ni bil odplačan so z gradnjo pričeli. Pred prvo svetovno vojno jim je uspelo zgraditi zasilno »šupo« z betoniranimi stebri, kjer je bila shranjena brizgalna. Vmes je prišla vojna in vzela tudi nekaj fantov iz vrst gasilcev in tudi upravnega odbora, zato je bil takoj po vojni ponovno sklican občni zbor in izvoljen nov odbor. Že v letu 1918 so nadaljevali z gradnjo gasilskega doma. V letu 1918 so uspeli obstoječo zgradbo obzidati in poleti 1919 ometati in pobeliti. Del dolga so pokrili z igro Deseti brat, ki je bila organizirana v reteški šoli, odigrali so jo člani dramske sekcije reteške župnije, prihodek pa je šel gasilskemu društvu. Organizirali so tudi različne zabavne dogodke, ki so tudi prinesli nekaj prihodka.
1. julija 1919 je bila ustanovljena Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana (JGZ). Ta je namesto deželnih gasilskih zvez, ki so obstajale pred vojno organizirala gasilske »župe«. Zveza je delovala vse do 2.svetovne vojne, ko je bila razpuščena.
Leta 1919 je bila ustanovljena tudi Gasilska župa Škofja Loka v katero je bilo včlanjeno tudi naše društvo. Leta 1920 je štelo društvo 44 rednih in 73 podpornih članov, območje ki so ga pokrivali pa je obsegalo poleg Godešiča še Reteče, Gorenjo vas in Lipico.
V letu 1920 je bil zgrajen stolp za sušenje cevi. Svečana otvoritev dokončanega gasilskega doma je bila 21. julija 1921. Obeležena pa je bila z vrtno veselico in plesom v gasilskem domu. Leta 1927 je v domu zasvetila prva žarnica.
V tridesetih letih je prostore gasilskega društva najela novonastala strojna zadruga, ki je v njem hranila stroje. Po sklepu odbora je strojna skupnost prispevala sredstva za zavarovanje doma, kasneje pa tudi k strošku hišnika v domu, ki je urejal in pospravljal dom.
Leta 1931 je bila ustanovljena Gasilska Župa Kranj, ki je združevala društva iz škofjeloškega, kranjskega in tržiškega območja.
Leta 8. maja 1932 je gasilsko društvo kupilo novo motorno črpalko, za katero so zgradili tudi nov voz.
V tem času je imelo društvo za pridobivanje sredstev dovolj idej. Od loterije, dramskih iger, t.i. plesnega venčka, vinske vigredi do veselic. V najem pa je dajalo tudi prostore za veselice, plese, proslave in gledališke igre.
Zaradi neurejenosti in neenotnosti gasilstva na slovenskem zaradi česar je prihajalo do političnih nesoglasij o delovanju gasilstva je Kralj Aleksander je leta 1933 podpisal Zakon o gasilstvu. S tem zakonom se je prvič urejala organizacija gasilske službe. Zakon je ukinil avtonomijo gasilskih organizacij, gasilska društva so bila ukinjena, dovoljene so bile le gasilske čete. Na osnovi tega zakona se je tudi Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana preimenovala v Gasilsko zajednico za Dravsko banovino. Upravo gasilske zveze kraljevine Jugoslavije je imenoval minister za telesno vzgojo naroda. Izvolitev osrednjega in nadzornega odbora zajednic je potrjevala Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Izvolitev župnih uprav je potrjevala uprava zajednice, Izvoljeni upravni in nadzorni odbor gasilskih čet pa uprava gasilske župe.
Naše društvo je takrat spadalo po gasilsko župo Kranj, kamor so spadala gasilska društva iz Škofje Loke, Kranja in Tržiča. Leta 1939 pa je gasilska župa Kranj razpadla na Kranjsko in Škofjeloško.
V letu 1938 se je pod okriljem gasilskega društva ustanovil Dramatični odsek gasilskega društva. S tem namenom so v letu 1938 začeli z gradnjo igralskega odra v gasilskem domu, kjer je bilo do leta 1941 odigranih 21 iger. V vmesnem času se je začela druga svetovna vojna. S propadom Kraljevine Jugoslavije je razpadla tudi gasilska organizacija v Jugoslaviji in Dravski banovini na Slovenskem. Gasilske organizacije na slovenskem so prišle pod upravo okupatorjev, Italijanov, Madžarov in Nemcev, ki so vsak po svoje organizirali gasilsko službo. Na našem območju so gasilske čete postale del nemške policije. Vse vaje in povelja so morala potekati v nemškem jeziku. Čemur pa so se gasilci na slovenskem uprli. S tem se je tudi ustanovilo gibanje v podporo slovenskemu jeziku.
Takoj po vojni se je gasilska organizacija začela obnavljati. Na Gorenjskem že v letu 1945. Na ministerstvu za notranje zadeve so pričeli pripravljati osnutek za organizacijo gasilstva na Slovenskem.
Po vojni je bil v našem društvu prvi občni zbor 10. marce 1946. V letu 1946 so zaradi pomankanja prostora ob prireditvah člani sklenili dom podaljšati za 6 metrov. Zgradili so tudi balkon za gledalce. Obenem so na drugem koncu prizidali tudi prostore za strojno skupnost, kjer so bili shranjeni delovni stroji. Ob prenovi so morali podreti stolp za sušenje cevi.
V letu 1948 je v veljavo stopil nov zakon o gasilskih društvih. Iz nekdanjih gasilskih čet so se pričela ustanavljati gasilska društva. 4.10. 1949 je bila ustanovljena Gasilska zveza Ljudske republike Slovenije – direktna predhodnica današnje Gasilske zveze Slovenije.
Kmalu po tem ko so v društvu podrli stari stolp so začeli pripravljati načrte za nov stolp. Les so pripravili že leta 1947, temelje so zabetonirali leta 1949. Leta 1951 ob 40. letnici društva pa je bil stolp dokončan. V letu 1952 je bil dozidan še prizidek, s sobo za igralce ter malo shrambo za brizgalno orodje. Po dozidavi je bil dom take velikosti in oblike kot je še sedaj.
Okoli leta 1950 so okrajne Gasilske zveze prepovedale kulturno prosvetno delo po gasilskih četah. Godbe, pevski zbori, dramske skupine in kulturna dejavnost bi se morala vključiti v kulturno-umetniška društva. To bi se moralo zgoditi tudi pri nas, ampak je dramski odsek ostal pod okriljem gasilskega društva. Tudi po ostalih društvih se je kulturna dejavnost redkokje ločila od gasilskega društva. Kasneje so tudi pri GZ LRS uvideli, da kulturna dejavnost koristi gasilski dejavnosti še posebej na področju članstva.
17.marca 1955 je imela občinska gasilska zveza Škofja Loka ustanovni občni zbor. Prav tako pa so bile ustanovljene gasilske zveze po sosednjih občinah Gorenja vas poljane, Žiri in Železniki, ki pa so se po prenehanju delovanja priključile Občinski gasilski zvezi Škofja Loka. Leta 1995 se je Občinska gasilska zveza Škofja Loka preimenovala v Gasilsko zvezo Škofja Loka. Vse vključene občine imajo svoja občinska poveljstva.
Dolgoletna želja po gasilskem avtomobilu, ki bi nadomestil konjsko vprego se je uresničila 29. junija 1956. Levji delež financ za nov avto so si sposodili pri vaščanih. Slovesni sprejem avtomobila z razvitjem prapora je bil 19. avgusta 1956. Kmalu zatem je društvo zaradi velikih stroškov pri vzdrževanju opreme in predvsem novega avtomobila zašlo v finančne težave. Društvo v tem obdobju ni imelo zadovoljive opreme za normalno delovanje. Ob požaru v letu 1961 so imeli velike težave z gašenjem. Najprej se je na edinem hidrantu v bližini požara odlomil hidrantni nastavek, motorna brizgalna pa se je tudi pokvarila. Že v letu 1962 so s pomočjo okrajnega gasilskega sklada in socialistične zveze delovnega ljudstva kupili novo motorno brizgalno Sora. Problemi so bili tudi na strani članstva, predvsem je primanjkovalo vodstvenega kadra. Za vodstveni kader je bilo potrebno opraviti določena izobraževanja, za kar pa med člani ni bilo velikega zanimanja. Razmere so se izboljšale do leta 1967, ko je upravni odbor spet poročal o boljših rezultatih.
V letu 1972 je ob pomoči Občinske gasilske zveze Škofja Loka društvo dobilo nov gasilski avto IMV. Polovico stroška je pokrila zveza, polovico pa društvo samo. V letu 1973 pa je sledila še nova motorna brizgalna Rosenbauer. Tudi tukaj je polovico stroškov pokrila Občinska gasilska zveza Škofja Loka. Polovico stroškov pa je pokrilo društvo ob pomoči pokroviteljev, donatorjev in prostovoljnih prispevkov pobranih po Godešiču in sosednjih vaseh. Leta 1974 je bila na streho gasilnega doma nameščena sirena. Leta 1978 je društvo prijelo še manjšo motorno brizgalno Tomos.
Dvorana z odrom je v letih pred 1975 večinoma samevala, tako da so jo sklenili preurediti. Podrli so oder in balkon. Zgradili so betonsko ploščo, pod njo pa garažo za vozilo in sejno sobo. Del dvorane pa je ostal v prvotni obliki. V letu 1994 je bil po tleh zamenjan tlak. Ta prostor se od takrat naprej oddaja v najem kot skladišče. V taki obliki dom stoji še danes.
V 70. 80. in tudi še 90. letih se je poleg operativnega delovanja veliko pozornosti namenjalo tekmovanjem. Tudi uspehi desetin so bili dobri. Še posebej v letih od ’83-’91, ko so godeški člani na občinskih tekmovanjih pogosto zmagovali. Dobre uspehe pa so dosegali tudi na medobčinskih tekmovanjih.
Leta 1988 je gasilsko društvo prejelo nov gasilski avto TAM, za katerega je prispevalo 20 % sredstev. Ostalo je prispevala Občinska gasilska zveza Škofja Loka. Staro vozilo pa je šlo naprej v Reteče. Leta 1993 je bil izdelan nov prapor, katerega motiv je izdelal domačin, akademski slikar Franc Novinc.
Leta 2011 smo prejeli nov gasilski avto, gasilsko vozilo z vodo, GVV-1 Iveco Daily. Vozilo ima rezervoar s 650 litri vode in vgrajenim visokim tlakom za hitro posredovanje. Opremljen je tudi z motorno brizgalno Rosenbauer in pa veliko več opreme za gašenje in tudi za tehnično reševanje, kot so ga imela prejšnja vozila.
V letu 2019 je upravni odbor ustanovil komisijo za gradnjo novega gasilskega doma, ki je takoj začel z delom. V pripravi so načrti za gradnjo novega sodobnega gasilskega doma.
Septembra 2020 smo prejeli še rabljeno vozilo za prevoz moštva, GVM, Opel Vivaro. Nakup je financiralo občinsko poveljstvo. Avto smo prevzeli od prostovoljnega gasilskega društva Virmaše – Sveti Duh.
V aprilu 2021 smo prejeli še popolnoma novo prenosno črpalsko Rosenbauer FOX S, ki bo zamenjala 47 staro črpalko Rosenbauer. Nakup je financiralo občinsko poveljstvo.
Vseskozi je bilo gasilsko društvo del vaškega dogajanja. Organizacija, ki poleg svojega osnovnega namena opravlja in pripravlja tudi družbeno koristne dogodke in tako povezuje krajane. Seveda pa sodelovanje presega tudi meje vasi Godešič.
Literatura:
Kronika župnije Reteče : zbornik ob 150-letnici obstoja župnije Reteče pri Škofji Loki, Reteče : Župnijski urad, 2001
Godešič skozi tisočletje : 1006-2006, Godešič : Odbor za pripravo tisočletnice Godešiča, 2006
Kranjska gasilska kronika, Jože Derlink, Kranj : Gasilska zveza MO, 2007
Gasilstvo na Slovenskem do leta 1963, Branko Božič, Ljubljana : Gasilska zveza Slovenije, 1998