Požar

Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične.

Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.

Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo ťbobnenjeŤ. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim.

Kako preprečiti dimniški požar?

• kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi;
• preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to dela opravi dimnikar);
• zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom;
• kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati;
• v kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča.

Nasveti za pravilno kurjenje lesa so navadno priložena kurilni napravi ob nakupu, dostopna pa so tudi na spletnih straneh proizvajalcev kurilnih naprav in združenj. Splošna navodila z naslovom Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah so dostopna na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, kjer so dostopne tudi druge informacije o dimnikarski dejavnosti. V smernici SZPV 407/12 pa je opredeljena požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih in dimovodnih naprav.

Kako ukrepati ob dimniškem požaru:

• ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke;
• dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca);
• o nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe;
• če je mogoče in to ne pomeni nevarnost za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija;
• dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku;
• ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.

Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celizija.

Po dimniškem požaru

• dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba;
• če dimnik ni odporen na izžiganje saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo;
• spremeniti je treba način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika.

V bivalnih prostorih preživimo največ časa in možnosti, da bi zaradi neprevidnosti, malomarnosti ali nestrokovnega ravnanja povzročili požar, na nas prežijo na vsakem koraku.

V zadnjih letih število požarov v objektih nenehno narašča. Največ jih nastane zaradi malomarnosti, še zlasti pa zaradi:

• neprevidnega kajenja in odmetavanja cigaretnih ogorkov,
• vžigov vnetljivih tekočin, plinov in hlapov,
• kuhanja in neprevidnega dela z odprtim ognjem,
• otroške igre z ognjem,
• okvar in nepravilnega delovanja električnih in grelnih naprav,
• samovžiga saj v dimnikih,
• strele ipd.

Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v objektu ali stanovanjskem prostoru

• Poskrbimo za urejenost bivalnih prostorov, predvsem stopnišč, kleti in podstrešij.
• Redno in skrbno čistimo kamine, odprta kurišča, peči centralnih kurjav in dimnike.
• Poškodovane kable in vtičnice zamenjajmo z novimi.
• Vzdrževanje in popravila električnih in plinskih napeljav prepustimo usposobljenim strokovnjakom.
• Plinske naprave in jeklenke primerno skladiščimo, nikoli v prostorih pod nivojem zemlje, v spalnicah ali na mestih, kjer temperatura lahko preseže 40 °C.
• Požarno in eksplozijsko nevarne snovi kot so lepila, čistila, razredčila, laki ipd. hranimo na varnih krajih, daleč od vira toplote in nedostopne otrokom.
• Sveč, petrolejk in raznih naprav, ki oddajajo toploto kot so likalniki, peči, kaloriferji ipd. nikoli ne puščamo prižganih brez nadzora. Nikoli jih ne postavljamo v bližino gorljivih snovi, npr. lesenih oblog, pregrinjal, zaves ipd.
• Pri kuhanju prižganega štedilnika nikoli ne puščajmo brez nadzora, saj se pregreta maščoba lahko vžge.
• Javljalniki požara nas lahko pravočasno opozorijo na nevarnost.
• Priporočljivo je, če imamo gasilnik s pomočjo katerega lahko tudi sami pogasimo manjši začetni požar.

Kaj storimo, ko v objektu zagori

• Ostanemo mirni.
• Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, odeja, pokrovka ipd.) ali z gasilnikom.
• Pregrete maščobe in električnih naprav nikoli ne gasimo z vodo. Ogenj zadušimo s pokrovko ter izklopimo plin ali elektriko.
• Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
• O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo:
  – kdo kliče,
  – kje gori,
  – kaj gori,
  – kakšen je obseg požara,
  – ali so ogroženi ljudje in živali.
• Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju požara.
• Gasilcem vedno povemo resnične podatke o shranjenih vnetljivih in drugih nevarnih snoveh ter drugih značilnostih stavbe.
• Iz visokih stavb se nikoli ne umikamo po zadimljenem stopnišču ali z dvigalom.
• Če je evakuacijska pot blokirana ostanemo v prostoru in skušamo preprečiti dotok dima. Če v prostor kjer gori dovajamo kisik, se bo požar še bolj razplamtel.
• Če je v prostoru veliko dima, si usta in nos pokrijemo z vlažnim robčkom ali krpo. Zadržujemo se pri tleh, saj je zrak tam čistejši.

Vzroki za nastanek požara na električni napeljavi ter gospodinjskih in drugih električnih napravah so lahko:

• stara in nepravilna napeljava,
• slabo vzdrževanje napeljave in naprav,
• nepravilna in nepazljiva uporaba naprav,
• preobremenjena napeljava in vtičnice,
• drugo.

Nasveti, ki vam lahko pomagajo preprečiti požar na gospodinjskih in drugih električnih napravah

Pregledovanje, vzdrževanje in popravila električnih napeljav naj opravijo strokovno usposobljene osebe.

V električne omarice vstavite le nove varovalke ustrezne nazivne moči.

Upoštevajte navodila proizvajalcev, naprave naj bodo narejene po ustreznih standardih.

Ali je izdelek varen za uporabo, lahko preverite v sistemu RAPEX, kjer so objavljeni izdelki, za katere je bilo ugotovljeno, da bi pri uporabi lahko predstavljali nevarnost za potrošnike (nevarnost električnega udara, možnost nastanka požara ipd.). Več informacij: Rapex. Preverite, ali omrežna napetost naprave ustreza omrežni napetosti električnega omrežja.

Redno pregledujte električne kable, podaljške, vtičnice, vtikače, stikala. Ne uporabljajte jih, če so poškodovani. Elektrikar naj jih zamenja z novimi.

Razdalja med vtičnico in napravo naj bo čim krajša, električnega kabla ne podaljšujte.

Na električne kable ne postavljajte pohištva ali drugih težkih predmetov. Kabli naj ne potekajo pod preprogami, saj se pregrejejo, lahko pa se zaradi hoje tudi poškodujejo. Pazite, da kablov ne priprete z vrati.

Zaradi preobremenjenosti električnih razdelilnikov in vtičnic lahko pride do pregrevanja, do kratkega stika in tudi do požara.

Naprav ne uporabljajte, izklopite jih iz električnega omrežja in jih zamenjajte z novimi, če:

• se pregrevajo,
• ob njihovi uporabi zaznate vonj po zažganem,
• se iz njih iskri,
• so vtičnice in stikala topli,
• drugo.

Če žarnica ali sijalka utripa, jo zamenjajte. Zamenjajte jo le pri ugasnjenem svetilu. Uporabite le ustrezno močne žarnice oziroma sijalke.

Naprav, ki oddajajo toploto (grelnih naprav, likalnikov, opekačev, štedilnikov itn.) ne postavljajte v bližino izdelkov iz snovi, ki hitro zagorijo (zavese, papir, pregrinjala, lesene obloge itn.).

Grelnih naprav, svetil in drugih električnih naprav ne pokrivajte s krpami, prti, papirjem ali drugimi predmeti. Na njih ne sušite perila.

Kadar električnih naprav ne uporabljate, jih izklopite.

Pred spanjem ali preden zapustite dom preverite, če ste izklopili vse naprave. Še posebno pozorni bodite na naprave, ki oddajajo toploto (štedilnik, opekač, likalnik, grelne naprave itn.).

Če ste odsotni dalj časa, izklopite naprave tudi iz električnega omrežja (ne puščajte jih v stanju pripravljenosti).

Če se bliska ali grmi, naprave izklopite iz električnega omrežja.

Poskrbite za varnost otrok in hišnih ljubljenčkov. Preprečite njihovo igro z električnimi kabli, vtičnicami in električnimi napravami. Vtičnice naj imajo varnostne zatiče, ki otrokom preprečijo, da bi vanje vstavljali prste ali ostre predmete. Preprečite, da bi živali žvečile kable.

POMEMBNO!

Požara na električni napravi nikoli ne gasite z vodo. Če je mogoče, ob požaru najprej izvlecite vtič iz vtičnice ali izklopite varovalko.
Začetni požar lahko pogasite tako, da napravo pokrijete z odejo iz ustrezne snovi ali uporabite ustrezen gasilnik (priporočljivo gasilno sredstvo je CO2).

Če ugotovite, da sami ne morete pogasiti požara, pokličite telefonsko številko 112.

Že nedolžna iskra lahko v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena in temperatura ter vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro (s hitrostjo več kot 100 km/h). Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste.

Vzroki za nastanek požarov v naravi

Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so:

• kurjenje in požiganje,
• odmetavanje cigaretnih ogorkov,
• odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov,
• udar strele,
• iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov,
• uporaba sveč, bakel, raket, petard ipd.

Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti.

Pravila kurjenja v naravi

Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica (vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča) pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja ipd.).

Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti.

Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na območjih v oddaljenosti do 100 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno!

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove in ognjemete ter izven pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.

Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi

• Poskrbimo za urejeno okolico okoli stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji.
• Odstranimo veje dreves v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov.
• V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh.
• V ogenj ne mečemo doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi.
• Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasimo ter prekrijemo z negorljivim materialom.
• Nikoli ne odmetavamo cigaretnih ogorkov.
• Vozil ne parkiramo v suhi travi.
• Po gozdu se ne vozimo z avtomobili in motorji.
• V gozdovih ne prižigamo ognjemetov.
• Dosledno upoštevamo prepovedi in omejitve uporabe ognja v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Kaj storimo, ko v naravi zagori

• Ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.).
• Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
• O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112 in povemo:
• Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče.

Predpis, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju

Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju

Dodatne informacije

Naravno okolje po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14) je:

• gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih:
  • zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja;
  • zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov;
  • obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja;
• drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih:
  • zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene;
  • obore v gozdovih za rejo divjadi in
  • zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja;
• območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča; v občinah Ajdovščina, Bovec, Brda, Divača, Hrpelje – Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal, Kobarid, Komen, Koper, Nova Gorica, Miren – Kostanjevica, Piran, Pivka, Postojna, Renče – Vogrsko, Sežana, Šempeter – Vrtojba, Tolmin, Vipava pa v obdobju, ko je tam razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
• zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih).

Kurjenje je:

• kurjenje naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč. Naravni nenevarni materiali so tisti materiali (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke.

Požiganje je:

• uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč.

Kres je:

• nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali, običajno povezan z organiziranim dogodkom, praznovanjem ali običajem.

Ukrepi varstva pred požarom v naravnem okolju

• Kurišče mora biti urejeno (obdano z negorljivim materialom, neposredna okolica – vsaj meter od zunanjega roba kurišča – pa očiščena gorljivih snovi).
• Kurišče mora biti nadzorovano ves čas kurjenja s strani polnoletne osebe, po končanem kurjenju je treba ogenj popolnoma pogasiti ter pokriti z negorljivim materialom.
• Ob vetrovnem vremenu (ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h) se ne sme pričeti s kurjenjem ali kurjenjem kresov oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.
• Požiganje ni dovoljeno.
• Ni dovoljeno odmetavati gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
• Pri kurjenju ali pri kurjenju kresov ni dovoljeno uporabljati vnetljivih, eksplozivnih in oksidativnih snovi.
• Skladno s predpisom, ki ureja odpadke, je v naravnem okolju prepovedano odstranjevati odpadke z uporabo ognja.
• V gozdovih in na drugih gozdnih zemljiščih ni dovoljeno izvajati ognjemetov.

Ukrepi varstva pred požarom v naravnem okolju ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja

• Prepovedano je kurjenje.
• Prepovedano je kurjenje kresov.
• Izven pozidanih površin je prepovedano uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar.
• Prepovedano je izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.
• Prepovedano je izvajati ognjemete.